iztok: Ti pa si en ponočnjak…pri tej belini se ti je vsaj malo dan naredil
Darja: Razdalja je bila približno 2 metra, fotografirano pa je s tele objektivom.
mojcas: Kakor se vzame, jaz za enkrat nisem imela problemov z njimi, sem pa videla na lastne oči, kako je labod skoraj utopil psa…če te zgodba zanima, jo lahko povem…
pika: Saj je osladna slika, prav kičasta je. Samo je pa lep in to je prevladalo. :D:
teoo: Ja , baje, če se zdaj v ‘naši’ hiši pokvari bojler, poči cev…, jaz popravljam. Če že ne drugega, lahko priskrbim slikovno dokumentacijo
Marija: Hvala…če še kaj drugega napišem, bo izgledalo, kot da se važim
Še enkrat hvala vsem. Da bom hišna (za tri mesece), sama nisem pričakovala. To je veliko, vendar zelo prijetno presenečenje tudi za mene.
Posebna zahvala za to gre seveda Marku Crnkoviču.
mojcas:
Lep sončen dan, Blejsko jezero, labod na vodni gladini in posesiven rotwailer, ki mu je šel labod zelo na živce.
In tako je prefrigan labod psa sprovuciral, da je šel za njim v vodo. Vedno, ko se mu je pes približal na kakšen meter, je labod odplaval spet za meter naprej in ga počakal. In spet, ponovimo vajo… in tako sta šla proti sredini jezera. Po tri četrt ure plavanja je psa končno srečala pamet, da se je le odzval na klice svojega lastnika. Omaganec je še komajda priplaval nazaj na obalo, kjer se je dobesedno sesedel.
Rotwailer je sicer preživel, toda labodov se od nedavnega dogodka raje skrbno izogiba.
ps: Laboda bi lahko obtožili poskusa naklepnega umora.
hahahahahahaha good one.
Jaz se jih a izogbam od takrat, ko je en pihnil vame in me skoraj napadel, ko sem šla preblizu, ko sem ga hotela slikat….tsssss….
poka: Živjo, kje se pa ti skrivaš? Pa ja ne boš rekla, da ste imeli spet sezono bizonov? Hvala, poka
mojcas: Stvar je taka, da bi bila zgodba lahko popolnoma drugačna, če bi se odvijala na obali. Tako sta jo vsaj obadva še dobro odnesla. Me je pa presenetilo to, da labodi sploh niso tako neumni…
Za fotografiranje ti pa defenitivno priporočam zmerno razdaljo in dodaten par oči. Ponavadi se med fotkanjem vsaj malo zatopiš in, če se nahajaš na njihovem teritoriju, te radi presenetijo celo izza hrbta. Ajsss…
1042008
zlodej (15:05:38) :
obliž na rano, ki jo povzroča grdoba Iztok Gartner..
Anka, vse čestitke pa na še veliko lepih in zares mojstrskih slik
1042008
rabarbara (17:43:41) :
Čudovita fotografija. Kot vsaka doslej.
Pa čestitke, seveda.
1042008
pokahontas (18:49:18) :
Ančica jaz sem vedno nekje v bližini, če ne drugače pa inkognito
p.s. nisem pozabila nate glede nejinega dogovora , a na žalost še nobenega odziva …u rit naj grejo …upam, da se ti odprejo novi poti in priložnosti tudi s pomočjo tega, da si sedaj hišna
Anka, čestitam za preboj med hišne. Res ne poznam še tvojega bloga, pa tudi če bi ga spoznala že prej, se verjetno ne bi dlje zadržala, ker sem neke vrste fotoignorantka in še fotodiletantka, ki ne bi dobro razločila, ali so tvoje fotke kaj več od krneki ali niso in ne bi znala uživat v njih … hehe … No, me pa zelo veseli, da se izpostavi in predstavi nekoga, ker preprosto ustvarja kakovostno in zvesto svojemu slogu ne glede na slabšo možnost “komercialno” motiviranega naleta. Vse dobro še naprej!
Hvala Volkec, se oglasim kaj pri tebi…mislim na tvojem blogu
poka: Lepo, lepo…ah, dogovor…če je, potem je, če pa ni, pa ni. To še ne pomeni, da so vrata popolnoma zaprta Možnosti je ogromno, samo oči je treba odpreti
ps: po pravici povedano, nisem še ravno dojela, da sem hišna in kaj to pomeni
Res se nisem nikoli slinila tja gor, samo objavljala sem tisto, kar meni zapaše. No, zdaj sem pa tam, kjer sem, kar mi zelo laska, ampak tega res nisem pričakovala. Zgodilo se je kot strela z jasnega…
rabarbara: hvala in oglasi se še kaj
anna: če prideš na Bled, boš imela laboda za družbo in slikco v roki
Hvala Simona. Nekakšna telepatija je bila sedaj tole. Ravno sem hotela skočiti na tvoj blog in ti zaželeti čestitke, pa si me prehitela. Seveda tudi jaz tebi čestitam in želim čim več odličnih in ’svojih’ objav.
Nič hudega, saj nismo vsi za vse. Vsak po svoje ustvarja…nekomu je všeč to, drugemu nekaj drugega, vendar to še ne pomeni, da nebi kdaj mogli reči kakšne zanimive debate. Ob priložnosti…
Jazzy: Smetana ma dej, tale scena se pa že malo preveč napihuje. Jaz se počutim isto kot prej…bi pa zdajle kakšen tiramusi s smetano, to bi pa pasalo.
Seveda velja za soline, sploh ker si moja fenica, samo saj veš…čas
Uffffffffff, krasna fotka.
Čestitke.
Uff… A si je res pustil priti tako blizu?
Čudovito. Čeprav labodi niso ravno moja omiljena žival, ker so zelo žleht
Ooooooooooo!!!! Ne vem, zakaj sem pričakovala nekaj osladnega.
Ok, ok, saj vem, da si profi 
!
Čestitke Anka, zdaj si frajerka:)
btw, super kontrasti na sliki!
Anka, čestitke tudi tebi za novo hišnico.
iztok: Ti pa si en ponočnjak…pri tej belini se ti je vsaj malo dan naredil
Darja: Razdalja je bila približno 2 metra, fotografirano pa je s tele objektivom.
mojcas: Kakor se vzame, jaz za enkrat nisem imela problemov z njimi, sem pa videla na lastne oči, kako je labod skoraj utopil psa…če te zgodba zanima, jo lahko povem…
pika: Saj je osladna slika, prav kičasta je. Samo je pa lep in to je prevladalo. :D:
teoo: Ja
, baje, če se zdaj v ‘naši’ hiši pokvari bojler, poči cev…, jaz popravljam. Če že ne drugega, lahko priskrbim slikovno dokumentacijo 
Marija: Hvala…če še kaj drugega napišem, bo izgledalo, kot da se važim
Še enkrat hvala vsem. Da bom hišna (za tri mesece), sama nisem pričakovala. To je veliko, vendar zelo prijetno presenečenje tudi za mene.
Posebna zahvala za to gre seveda Marku Crnkoviču.
se pridružujem čestitkam
Juj, ko sem napisala prvi komentar pod Pomlad še nisem vedela, da si ‘hišna’. Čestitke. En dober fotoblog je manjkal.
Drugače pa…labodi so meni strašno všeč, samo so pa tudi zelo agresivna bitja. Ja, tell the story, please
mojcas:
Lep sončen dan, Blejsko jezero, labod na vodni gladini in posesiven rotwailer, ki mu je šel labod zelo na živce.
In tako je prefrigan labod psa sprovuciral, da je šel za njim v vodo. Vedno, ko se mu je pes približal na kakšen meter, je labod odplaval spet za meter naprej in ga počakal. In spet, ponovimo vajo… in tako sta šla proti sredini jezera. Po tri četrt ure plavanja je psa končno srečala pamet, da se je le odzval na klice svojega lastnika. Omaganec je še komajda priplaval nazaj na obalo, kjer se je dobesedno sesedel.
Rotwailer je sicer preživel, toda labodov se od nedavnega dogodka raje skrbno izogiba.
ps: Laboda bi lahko obtožili poskusa naklepnega umora.
hahahahahahaha
good one.
Jaz se jih a izogbam od takrat, ko je en pihnil vame in me skoraj napadel, ko sem šla preblizu, ko sem ga hotela slikat….tsssss….
poka: Živjo, kje se pa ti skrivaš? Pa ja ne boš rekla, da ste imeli spet sezono bizonov?
Hvala, poka 
mojcas: Stvar je taka, da bi bila zgodba lahko popolnoma drugačna, če bi se odvijala na obali. Tako sta jo vsaj obadva še dobro odnesla.
Me je pa presenetilo to, da labodi sploh niso tako neumni…
Ponavadi se med fotkanjem vsaj malo zatopiš in, če se nahajaš na njihovem teritoriju, te radi presenetijo celo izza hrbta. Ajsss… 
Za fotografiranje ti pa defenitivno priporočam zmerno razdaljo in dodaten par oči.
obliž na rano, ki jo povzroča grdoba Iztok Gartner..
zlodej:
Najbolje, če se vidva z Iztokom to kar sama zmenita. 
Anka, vse čestitke pa na še veliko lepih in zares mojstrskih slik
Čudovita fotografija. Kot vsaka doslej.
Pa čestitke, seveda.
Ančica
jaz sem vedno nekje v bližini, če ne drugače pa inkognito 
p.s. nisem pozabila nate glede nejinega dogovora
, a na žalost še nobenega odziva 
…u rit naj grejo …upam, da se ti odprejo novi poti in priložnosti tudi s pomočjo tega, da si sedaj hišna 
jaz bi ga sedaj imela za druzbo.
in to foto cez celo steno.
Anka, čestitam za preboj med hišne. Res ne poznam še tvojega bloga, pa tudi če bi ga spoznala že prej, se verjetno ne bi dlje zadržala, ker sem neke vrste fotoignorantka in še fotodiletantka, ki ne bi dobro razločila, ali so tvoje fotke kaj več od krneki ali niso in ne bi znala uživat v njih … hehe … No, me pa zelo veseli, da se izpostavi in predstavi nekoga, ker preprosto ustvarja kakovostno in zvesto svojemu slogu ne glede na slabšo možnost “komercialno” motiviranega naleta. Vse dobro še naprej!
Hvala Volkec, se oglasim kaj pri tebi…mislim na tvojem blogu
poka: Lepo, lepo…ah, dogovor…če je, potem je, če pa ni, pa ni. To še ne pomeni, da so vrata popolnoma zaprta
Možnosti je ogromno, samo oči je treba odpreti
ps: po pravici povedano, nisem še ravno dojela, da sem hišna in kaj to pomeni
Res se nisem nikoli slinila tja gor, samo objavljala sem tisto, kar meni zapaše. No, zdaj sem pa tam, kjer sem, kar mi zelo laska, ampak tega res nisem pričakovala. Zgodilo se je kot strela z jasnega…
rabarbara: hvala in oglasi se še kaj
anna: če prideš na Bled, boš imela laboda za družbo in slikco v roki
Hvala Simona. Nekakšna telepatija je bila sedaj tole. Ravno sem hotela skočiti na tvoj blog in ti zaželeti čestitke, pa si me prehitela. Seveda tudi jaz tebi čestitam in želim čim več odličnih in ’svojih’ objav.
Nič hudega, saj nismo vsi za vse. Vsak po svoje ustvarja…nekomu je všeč to, drugemu nekaj drugega, vendar to še ne pomeni, da nebi kdaj mogli reči kakšne zanimive debate. Ob priložnosti…
Ostal brez besed z odprtimi usti
@anka:
Seveda. Sigurno še kakšno rečemo.
Bejbı çestıtke za hışnıco
tı sı pa res za tja.. upam,da şe vedno velja potepanje po solınah,zdej ko sı smetana 
cmokec ız ıstanbula…
Jazzy: Smetana
ma dej, tale scena se pa že malo preveč napihuje. Jaz se počutim isto kot prej…bi pa zdajle kakšen tiramusi s smetano, to bi pa pasalo. 
Seveda velja za soline, sploh ker si moja fenica, samo saj veš…čas
martin: A si pri zobozdravniku tudi tako priden?
recimo