Transfiguracija
7 03 2008Transfiguracija v umetniškem jeziku pomeni preoblikovanje oziroma
preobrazba ali sprememba oblike. Takšno ime je nosila tudi moja prva
umetniška fotografska razstava, kjer sem svoje videnje transfiguracije
prikazala v abstraktni obliki, ujeti v krošnji dreves. Na razstavi, ki je bila
pred nekaj leti na ogled v prijetnem lokalu na Bledu, so stene krasile
fotografije velikega formata, ki so bile posnete in razvite v analogni tehniki.
Z reprodukcijo analognih fotografij sem idejo, ki se je porodila v moji glavi,
saj sama kaj podobnega nisem zasledila še nikjer drugje, realizirala v
digitalno obliko in s tem omogočila ogled fotografij tudi na mojem
blogu…….sicer v malo manjšem številu, vendar vseeno. Škoda je le, da so
fotografije na blogu majhne, zato je velik format, vsaj tolikšen, kolikor
lahko razširite roke, prepuščen vaši domišljiji.
Transfiguracija
Transfiguracija
Transfiguracija
Transfiguracija
Transfiguracija
Transfiguracija
Fantastične barve! Takšne bi pristajale na stenah mojega stanovanja. Pa vendarle…pogrešam tvoje interakcije z ljudmi. Kaj je potrebno storiti za en fantastičen portret oz. igranje z objektom, ki bi me vsakodnevno mamil z moje najljubše stene? Nekaj neizgovorljivega, popolna tabu scena, nekaj kar zaustavi dih? Koliko napora je vloženo v takšne igrice?
Verjamem, sploh če je tvoje stanovanje slučajno v kakšnem minimal stilu.
Portretke pogrešaš? Jaz pa pogrešam nekaj takšnega, kar sem sedaj objavila – ideje, ki jih že nekaj časa želim izpeljati.
Za dober portret mora biti prvo (vsaj jaz tako mislim) sproščeno vzdušje. Se pravi, da se portretiranec dobro počuti v moji družbi, potem mora biti dobra svetloba in mogoče, ne vedno, kakšna ideja za piko na i. To je to.
Po pravici povedano, je to za mene prijeten ‘napor’. Koliko časa? Kakšne ideje nastajajo zelo dolgo, druge se utrnejo v trenutku, potem je pa samo še stvar tehnične izpeljave. Odvisno kaj delaš, vendar ponavadi, za stvari pri katerih ti zastane dih, porabiš veliko časa.
Na zadnji sliki vidim štiri bobe. V levem je očitno nekdo zelo debel, saj je večji od ostalih
Abstraktno.
Js bi tut mel na steni. V taki velikosti, kot lahko razširiš roke. 
Wow… Vsako po eno bi imela…
uh,…noro dobro
ustvar si račun na deviantart.com
tam si lahko umetnica v pogledih interneta =) ti pa veš kako daleč sežejo 
Zelo lepa barvna kombinacija! Verjetno je na velikem formatu res bolje izpadlo.
Če pa se malo vključim v vajin pogovor glede portretov – osebno največ časa posvetim fotografiranju portretov in če pogledam tiste moje najuspešnejše so ponavadi nastali čisto spontano, prišel sem mimo šklocnil in odšel dalje. Kadar pa sem delal študijske portrete potem sem se velikokrat preveč ukvarjal s svetlobo, kompozicijo, pozabil pa sem na zgodbo portretiranca. In kot si že sama rekla je narediti dober portret prijeten “napor”. Včasih se še lahko tako trudiš, imaš idealne pogoje, pa fotografija vseeno ne uspe
Iztok: 4 bobe dobiš pri Gorenjcu na kosilu
Sreča, da je vsaj eden malo debelejši…
buba švabe: Super, potem si potencialni kupec
Darja: imam na filmu…če želiš…se lahko zmeniva
Ni pa zastonj 
, da ne bo pomote.
Snow: Hvala
Tadej: hvala za predlog, se mi zdi zelo zanimiv. Res se najdejo dobre stvari tam gor… superca. Mogoče pa res
Žiga: seveda so spontani portreti eni najboljših, sploh otroci zaposleni v igro ali starejši ljudje, vendar jaz osebno večino portretov naredim ‘naročeno’, se pravi, da se ponavadi vedno prej zmenimo in portretiranec že nekaj čase prej ve, da bo portretiran in tudi jaz imam čas v naprej razmisliti, kaj in kako.
Takrat pa je za mene na prvem mestu dobro in sproščeno vzdušje in svetloba seveda, tudi prostor in, če pa imaš občutek za likovnost, ti kompozicija ne dela kakšnih problemov. O kompoziciji velikokrat sploh ne premišljujem, ker je pri meni bolj instinktivna, kar pri portretih še kako prav pride, saj se zato bolj posvetiš modelu in njegovemu izgledu.
V bistvu, ne vedno, odvisno čemu je namenjeno…o tem bi se dalo veliko razpravljati.
ps: sem pogledala tvoj blog, sicer zelo na hitrco. Bom enkrat preletela, ko bom imela malo več časa. So mi pa bili zelo všeč portreti, sploh stara gospa s košaro kostanja.
Vsem še enkrat hvala za pohvale. Vsi, ki se vam moja umetnost dopade, ste lepo vabljeni na mojo naslednjo razstavo, ki bo…ko bo. Ne vem še kdaj.
Idejo imam, časa pa nobenega 
Anka, da se še jaz postavim v vrsto s komplimenti
.
. Vsaka taka zadeva zahteva častno mesto. Ko bom velika… ne, ko bo moja hiša velika 
.
In še ena čisto praktična-vidim nekaj takega, imela bi takoj, potem pa prinesem domov, in se, ker je stanovanje “šargopergano”, izgubi med ostalo šaro in nešaro
prever tega: http://celsojunior.deviantart.com/
pika: Res je! Še kič dobro izgleda, če je postavljen na pravo mesto
Drugače pa pri meni izgleda tako: strop visok 3 metre 40 cm in slika pri sliki (povsod). Vzgoraj, spodaj, levo, desno…
Poleg mene je za to krivec tudi moj fant, ki prosti čas nameni svojim slikarijam in vrtanju lukenj v stene… Lahko si predstavljaš, kako pri nama izgleda, ko se odločiva beliti stanovanje… To je ogromen proces…raje na pomislim.
Tadej: res dobr, nimam kar rečt. Tole si moram res malo bolje pogledati. Mogoče bi se tukaj res našel prostor zame. Res sem ti hvaležna za to informacijo.
Opps, ravno pri besedi ‘res’ se mi je plošča zataknila
in kar je mišleno kot kaj ?
Da bi namesto ‘res’ lahko uporabila kakšno drugo besedo z istim pomenom
Bedasto se sliši, ker se tolikokrat ponovi
I know, folk se naveliča besed
Kolk pa kej računaš? Sej ne, da bi mel dnar, sam tko iz firbca prašam.
tule imaš eno mojo umetnost
http://sedna.blog.siol.net/2008/03/09/skrlatni-as-palic/
uauuuuuuuuuuu
Buba švabe: Odvisno. Nekaj denarja moram jaz zaslužiti plus stroški. Večja povečava, višji so stroški in odvisno kakšen papir, okvir…število slik…Težko določim točno ceno. Koliko je danes vredna ideja, to je zdaj vprašanje…Je pa recimo lepo darilo…
Tadej: lahko bi večkrat prijel aparat v roke
kompozicija sploh ni slaba.
Jazzy: a je polna luna?
ej, hvala…
tale mi je posrečena …
http://img204.imageshack.us/img204/5026/1001844pq8.jpg
A si videl, da na enem listu počiva komar? Zakaj pa ti to nič ne objaviš na svojem blogu? Lahko bi… A imate kaj štorkelj pri vas? Kakšne čaplje?
To ti še nisem povedala, samo sem tudi malo prekmurske krvi. Moj stari ata (žal že pokojni) je bil iz Gibine. Tam sem bila, ko sem bila še čisto majhna, vendar se dobro spomnim Mure in štorkelj, ki jih je bilo res ogromno. Moram se spet kdaj zapeljat v vaš konec…
aaaaaaaam, 1. js sem iz štajerske, 2. prekmurje nima morja
kot vidiš na sliki levo čisto, 3. nisem opazil “komarja” 
lahko pa prideš v slovensko bistrco na drink 
A ti si Štejerc
…ne vem, zakaj sem potem imela občutek, da si Prekmurec. Mogoče zaradi partijev.
A tisto je morje v ozadju, skrajno levo…no, zdaj vem
Z veseljem pridem na drink, ko bom v vašem koncu, kdaj bo to pa po pravici povedano nimam pojma. Sporočim…
niceeeeee =)
ko je polna luna se spremenim v pošast in pridem in te odpeljem
Česen imam, kolov za fižol ima soseda dovolj…če povežem dva svinčnika dobim križ… pridi, pridi, moj volkodlaček…
UUU
:D si pa oborožena 
A je kakica? A?…pridi, pridi, moj volkodlaček…
Malo pozno, ampak firbec- imajo te lepe barve kaj opraviti z novoletimi kroglicami? Kaj pol, če marca
Tako pjur rdeča in tako pjur okrogla… mmm….